(predlogi so osredotočeni na sklope - faze C in E vsebine CPS):
- ŽELENO STANJE – CILJI (h sklopu C) in
- SMERI UKREPANJA za doseganje želenega (h sklopu E)
PROBLEMATIKA 1: PREOBREMENJENOST SREDIŠČA IN BIVALNIH OBMOČIJ MESTA S TRANZITNIM IN TOVORNIM PROMETOM. - CILJI
Zaradi preobremenjenosti z različnimi vrstami (še posebej tranzitnega in tovornega) motornega prometa je potrebno središče mesta ter druga bivalna in delovna okolja mesta in okolice:
- Razbremeniti tranzitnega in tovornega prometa in tako na teh območjih:
- Odpraviti prometne zastoje (Lendavska, Industrijska idr),
- Zmanjšati prekomerni hrup in vibracije,
- Zmanjšati izpuste škodljivih emisij,
- Zagotoviti večjo varnost ostalih udeležencev v prometu in ljudi nasploh
PROBLEMATIKA 1 – UKREPI
Za nadaljnjo razbremenitev in preusmeritev tranzitnega in tovornega prometa ter tudi vse večjega ciljno izvornega prometa iz nove in stare industrijske cone (posebej v in iz SOIC) je, ob že izgrajeni avtocesti, priključni povezovalni cesti in južni obvoznici, potrebno v najkrajšem času izgraditi še preostali del sistema cestnih obvoznic z navezavo vseh poglavitnih mestnih vpadnic – vse izven naseljenih območij in ob industrijskih conah:
- Takojšnje – kontinuirano (po 5 – letnem premoru) nadaljevanje izgradnje vzhodne obvozne ceste (od konca JZC od ulice Plese, preko Ledave in Puconskega potoka, preko Noršinske ulice (krožišče), ob SOIC z dvema navezavama nanjo s krožišči, do krožišča z R1-232 (smer Hodoš) in R2-442 (smer Martjanci) pri Čardi.
- Izgradnja zahodne obvoznice od zahodnega konca že izgrajene južne obvoznice z že izgrajenim krožiščem na vpadnici iz Tišine – vendar po prvotno predvideni trasi – zahodno od naselja Pušča, ob obstoječi poti do predvidenega krožišča (Gederovska – Gorička ulica) s vpadnico iz Gederovec – Avstrije (441) – Rogaševec – Kuzme – Avstrije (440) in vpadnico iz smeri Polane – Lemerja/Cankove (715) – Grada – Kuzme (716). Trasa južne obvoznice, vključno s krožiščem na Tišinski, je bila izgrajena z upoštevanjem te, prvotno izbrane trase zahodne obvoznice.
Taka varianta zahodne obvoznice je del izbrane variante sistema obvoznic iz leta 1997/98 in na osnovi katere je že izgrajen zahodni del JZC, ki kot tak že determinira normalno geometrijo horizontalnih elementov poteka zahodne obvoznice. Spremembo poteka z začetkom šele pri Maximusu je naročil, za potrebe vključevanja v najnovejši OPN, investitor in upravljalec tega trgovskega centra, ki je bil zgrajen naknadno. Prednosti prvotne variante ostajajo: že nakazana geometrija izgrajenega dela JZC (nova varianta to očitno iznakazuje), za 850 m krajši potek tranzita skozi naselje v smeri mesta, potek mimo Pušče po zunanji – zahodni strani (nova varianta na vzhodni – mestni strani Pušče preseka vse komunikacije tega velikega naselja proti mestu, kar je moteče tudi iz varnostnih vidikov); racionalna poraba kmetijskih zemljišč s prilagoditvijo geometriji njihove parcelacije, saj ves severni del trase poteka v ali ob osi obstoječe poljske poti (nova varianta diagonalno preseka sklenjene njivske komplekse); v prometnem smislu s svojo dovolj zgodnjo (takoj po združitvi obeh obstoječih vpadnic) usmeritvijo proti jugu prvotna varianta po eni strani ne obremenjuje stanovanjsko zazidavo ob vpadnici proti mestu (v nadaljnji dolžini 850 m) kot je to značilno za novo varianto, po drugi strani pa prvotna trasa ostaja dovolj privlačna za promet na in z avtoceste ter preko JZC in VOC tudi do ciljev na južnem, vzhodnem in severovzhodnem delu mesta, vključno z industrijskimi conami (staro in novo) in naprej na osrednje in vzhodno Goričko oz. npr. Madžarsko in Moravske toplice, medtem ko je nasprotno - nova varianta z odcepom pomaknjenim 850 m naprej proti središču mesta, za potovanja »nazaj« proti jugu, vzhodu in severovzhodu okoli mesta po obvoznicah že občutno manj privlačna in bo povzročila več tranzitnih potovanj za navedene smeri skozi središče mesta po Štefana Kovača in po Mikloš Kuzmiča ulici (za samo AC), ob tem pa bo s svojo traso celo privlačila potovanja iz smeri tišinske vpadnice, na način, da se bo več prometa od tam po njej usmerilo na Ulico Štefana Kovača in preko središča mesta in Lendavske ulice, na severo - vzhod – kar pa vse skupaj gotovo ni smoter izgradnje obvoznic. Argument, da je (edino) iz krožišča pri Maximusu možno navezovati bodočo severno obvoznico in je zato tu potrebno navezati tudi zahodno, je šibek predvsem zaradi tega, ker je severna obvoznica gotovo odmaknjena v zelo daljno prihodnost, saj bi prvotno zastavljen »U« sistem obvoznic dovolj učinkovito reševal vse prometne tokove z in na avtocesto in okoli mesta,«pobral« vse pomembnejše vpadnice, medtem, ko bi trasa severne obvoznice zelo radikalno posegla v »zeleni klin« mesta na severozahodu, potekala bi po pretežno praznem prostoru in ne bi na novo povezala kake pomembne dodatne vpadnice, ki to že ne bi bila z takrat že izgrajenim »U« sistemom, ponovno pa bi morala izven nivojsko prečkati tudi železniško progo. Po drugi strani pa bi tudi v primeru izgradnje severne obvoznice iz krožišča pri Maximusu bilo možno povezati obvoznice od krožišča pri »Titanu« (zahodna obvoznica po prvotni varianti) do krožišča pri Maximusu po sedanji vpadnici (v dolžini že omenjenih 850 m), s tem, da bi v tem primeru bila ta vpadnica skozi naselje na tem odseku gotovo manj obremenjena, saj bi po njej potekal le preostali tranzitni (predvsem osebni) promet na severno obvoznico za povezavo na severovzhod, medtem ko bi promet iz zahoda in severozahoda proti jugu, na avtocesto in jugovzhodu in vzhodu pa tudi proti severu – vzhodu (še dovoljšna privlačnost iz krožišča na tej zahodnejši lokaciji), še nadalje potekal po takrat že zgrajeni zahodni (prvotni neposrednejši varianti od krožišča pri »Titanu«) ter južni in vzhodni obvoznici.
PROBLEMATIKA 2: PREŠIBKA PONUDBA KOLESARSKIH IN PEŠPOTI. – CILJi
- Povečati delež kolesarske in peš mobilnosti na račun (nepotrebnih) voženj z osebnim avtomobilom;
- Ustvarjati prijaznejše in konkurenčnejše razmere za kolesarje in pešce, da bi le – ti lažje opuščali vožnje z avtomobili na krajših razdaljah.
PROBLEMATIKA 2 – UKREPI
- Izboljševati in izpopolnjevati mrežo urejenih varnih in čim krajših ter atraktivnih poti (bližnjic) s čim manj ovirami za pešce in kolesarje od njihovega bivališča (stanovanjskih predelov) do ciljev v središča mesta ter njihovih drugih ciljev (delovnih mest, vzgojno – varstvenih in zdravstvenih ustanov, pokopališč, tudi trgovskih centrov ipd).
- Prednostna ureditev vseh možnih peš in kolesarskih poti iz stanovanjskih območij na severu, severozahodu, zahodu, jugozahodu, jugu in jugovzhodu mesta do območja centra po (večinoma že uporabljanih) koridorjih, ki potekajo radialno proti središču mesta in povsem ločeno od prometnih cest ali ob njih z ločenimi površinami – stezami ter njihova prepoznava kot urbanističnih determinat v funkciji kvalitete bivanja in omogočene prijaznejše povezave Sobočanov z njihovim središčem mesta. Na ta način bi središče pridobilo na željeni atraktivnosti za pešce in kolesarje in večji obiskanosti (živahnosti) nasploh. Pri tem je med drugim pomembno zagotoviti zemljišča za status javne poti za kolesarje in pešce na območjih še kakšnega potrebnega »preboja« (npr. »olastninjeno« zemljišče bivše Družbene prehrane s strani CEROP – a, oziroma Mensane na že uveljavljeni bližnjici na osi Trstenjakova – Rožno naselje – vzhodni rob zemljišča »Družbene prehrane« - Knjižnica ter odmeritvijo javne peš »zelene diagonale« preko »blokovskega« naselja zahodno od Kocljeve ulice).
- Tako je domala vsa stanovanjska območja samega mesta, ki obkrožajo središče mesta v radiju do približno 1 km (velika večina prebivalstva mesta), možno povezati z neposrednimi bližnjicami za pešce in povečini tudi za kolesarje s središčem mesta po poteh, ki ne potekajo ob cestah z velikim motornim prometom in tako povečati privlačnost in poživitev središča brez uporabe avtomobilov. Večinoma so te poti že (bile) uporabljane, a bi jih bilo potrebno mestoma obnoviti, urediti in tudi na novo zagotoviti optimalno trasiranje:
- - Iz smeri SZ (območje Ciril Metodove, Kopališke, Razlagove, O.Š.I itd) poteka taka
- povezava preko mestnega parka (SZ in JZ vhod v park) do Trga zmage;
- iz smeri zahod (območje Prešernove, obeh Kuzmičev, Kopitarjeve itd.) – po na novo vzpostavljeni »zeleni diagonali« čez gosto naseljeno območje blokovskega naselja na Kocljevo (določeni odseki te diagonale so že shojeni s »slonovimi« - stihijskimi potmi) - na novo urejena in odmerjena (javna) pot bi bila z ozelenitvijo, klopmi in drugo urbano opremo, pomembna urbanistična dopolnitev blokovskega naselja;
- iz smeri JZ (območje dela »Turopolja«, zahodnega dela Tomšičevega naselja) – po Kajuhovi in Tomšičevi na Cankarjevo;
- iz osrednjega južnega dela mesta (vzhodni del Tomšičevega naselja, območje ulic med Trstenjakovo in Žitno oz. Južno ulico ter območje Rožnega naselja itd.) – po vpeljani množično uporabljani osi od trgovine na Trstenjakovi, po ulici Rožnega naselja, preko Cankarjeve in po vzhodni strani kompleksa »Mensane«, do knjžnice – to os je nujno upoštevati tudi ob izgradnji novega »Zelenega dvora«, ki jo, brez potrebnih pasaž, blokira;
- iz smeri vzhodnega območja Trstenjakove, O.Š. III, Mladinske in Ivanocijevega naselja – po Mladinski do hotela Diana;
- iz smeri JV (območje ulic vzhodno od proge in pokopališče) - po novem podhodu in stezah podvoza;
- iz smeri vzhodno od središča (Partizanska, Ulica ob progi) – ob manj prometnem vzhodnem delu Ulice Staneta Rozmana in ob Ulici arh. Novaka;
- iz smeri severa in SV je pomembno ohraniti povezavo z Markišavske, preko kompleksa Veterinarske postaje in mostom čez Puconski potok do krožišča na Lendavski in stezami v podvozu, nato most pri mlinu iz Ledavskega naselja, ohraniti manjši obseg motornega prometa po Cvetkovi in Zeleni ulici ter ločenost stez na severnem delu Grajske ulice.
- Na isti način, vendar praviloma ob vpadnicah v mesto, se uredijo manjkajoče in nedokončane kolesarske in peš steze iz ostalih naselij MO, ki bi naj prav tako dosegale središče mesta.
- Izgraditi je potrebno sledeče steze in hodnike za kolesarje in pešce ob vpadnicah in glavnih prometnicah:
- Ob Tišinski cesti – nadaljevanje že izgrajene dvosmerne steze iz smeri Pušče do razbremenilnega kanala, z nujno izgradnjo novega mostu (brvi) ob obstoječem mostu čez kanal (podobno kot na Kroški in ulici Štefana Kovača) in nadaljevanjem obojestranske kolesarske steze v smeri središča, mimo opuščene bencinske črpalke in v nadaljevanju nato še dograditev obeh enosmernih stez (delno manjka na severni strani) ob Cankarjevi ulici, do krožišča pred podvozom pod progo;
- Ob ulici Štefana Kovača – od že izgrajene dvosmerne steze iz Gederovec, TC Maximusa, preko že zgrajenega dodatnega mostu (ob obstoječem cestnem mostu) čez razbremenilni kanal ter varnim prečkanjem na enosmerno stezo (pločnik) za smer proti središču mesta;
- Ob Markišavski ulici od Kopališke do Merkurja;
- Ob Noršinski ulici - od Ekonomske šole proti Noršincem (sedaj v gradnji);
- Ob Lendavski ulici od krožišča pri BTC do prečkanja obstoječe steze iz Nemčavec za Martjance in Moravske toplice ali vsaj do križanja z južno in severno povezovalno cesto SOIC (pri OBI-ju (možno ob zahodni ograji OBI-ja izven izven trase ceste) itd.
Ob tem je potrebno, v sodelovanju s sosednjimi območji – drugimi občinami, izgrajevati
manjkajoče povezave kolesarskih omrežij z njimi:
- iz smeri Bakovec ob občinski cesti – povezavo (vključno z ločenim mostom čez razbremenilni kanal) z Dokležovjem na stezo Lipovci – Dokležovje in proti reki Muri (letos v planu);
- iz smeri Markišavci – nadaljevati povezavo proti Puconcem;
- iz smeri od Ekonomske šole – proti Noršincem (letos v izgradnji);
- od obstoječega priključka za naselje Pušča na Tišinsko cesto – nadaljevati v smeri Tišina;
- iz Kroga – nadaljevati proti Satahovcem in vasem v občini Tišina (Gradišče – Tropovci – Tišina);
- povezati in urediti kolesarsko pot ob ali na obrambnem nasipu Mure itd.
PROBLEMATIKA 3: PREMAJHNE KAPACITETE (IZGUBLJENIH) PARKIRNIH MEST ZA OBISKOVALCE SREDIŠČA Z OSEBNIMI AVTOMOBILI OB PROMETNICAH OB NJEGOVEM ROBU. - CILJI
- Ob doslednem prepuščanju središča mesta v prijaznejšo ter prednostno uporabo pešcem in kolesarjem ter sprostitev sedanjih »praznih«, s parkiranimi avtomobili zasedenih, površin, za razvoj izbranih centralnih dejavnosti regionalnega središča, hortikulturnih ureditev (zelene površine, vodne motivi, ustrezno oplemenitena urbana oprema in ploščadi ipd.) ter sedaj žal še za nov stanovanjski kompleks, je na obrobju središča potrebno zagotoviti ustrezne kapacitete parkirnih mest za obiskovalce središča z osebnimi avtomobili.
PROBLEMATIKA 3 - UKREPI
- Ureditev površin za parkirišča v obliki več etažnih parkirnih hiš ob prometnicah na zunanjem robu mestnega središča – kot so: predvidena GH Kocljeva, območje »Mensane« ob Cankarjevi oz. Slomškovi - lahko v kombinaciji s kakršnimi koli drugimi hibridnimi namembnostmi, parkirna hiša ob Gregorčičevi na zemljišču »Potrošnik« (trenutno v last Mercatorja) - vse za potrebe obiskovalcev središča iz bližnje in daljne okolice; na ulicah znotraj središča pa omejena dopustitev motornega prometa z omejitvijo hitrosti na 30 km/h in parkiranja ob ulicah do največ 1 ure ter z zagotovitvijo absolutne prednosti za pešce in kolesarje s povečavo njihovih površin ter z dodatnimi prehodi za pešce čez prometnice.
PROBLEMATIKA 4: OTEŽEN DOSTOP PEŠCEV IN KOLESARJEV DO NEKATERIH CILJEV. - CILJI
- Prijaznejši in lažji dostop pešcev in kolesarjev do nekaterih pogosto obiskovanih ciljev, oziroma lokacij izven središča mesta kot so npr.: mestno pokopališče, šole, bolnica, cerkev, industrijska cona, tudi trgovska središča na obrobju itd.
PROBLEMATIKA 4: - UKREPI
- Ureditev manjkajočih ustreznih peš povezav med parkirišči za avtomobile in bližnjimi ciljnimi objekti za hendikepirane in starejše pešce – kot na primer:
- Z nivojsko prijaznejšo povezavo glavnega vhoda na pokopališče z velikim, slabo dostopnim in zato premalo izkoriščenim parkiriščem med progo in Industrijsko ulico, z ureditvijo dodatne brvi za pešce ob vzhodnem portalu železniškega nadvoza v istem nivoju kot je parkirišče in že urejen vhodni plato pokopališča;
- z manjšimi nivojskimi korekcijami podhoda z dvigalom Bakovska - Vegova pri vzhodnem dostopu;
- s prijaznejšo peš povezavo med parkiriščem in vhodom v bolnišnico in enakimi ukrepi pri Zdravstvenem domu itd.;
- odprava fizičnih ovir z ustreznimi poglobitvami robnikov pri pločnikih ob križiščih in krožiščih ter ureditvijo klančin za invalidske in otroške vozičke kjer to še ni urejano (na celotni širini prehodov) ipd.;
- zvezno in varnejšo speljavo kolesarskih stez ob prečkanju cest pri menjavi iz dvosmernih v enosmerne steze in obratno (Tišinska, Štefana Kovača, Bakovska, Panonska) in ob spremembi pasov stez iz vozišča na pločnik in obratno v krožiščih (Gregorčičeva – Slomškova);
PROBLEMATIKA 5: POJAVLJANJE PROMETNIH ZASTOJEV. - CILJI
- Nadaljnje izboljšanje pretočnosti motornega prometa in odpravljanje prometnih zastojev.
PROBLEMATIKA 5 - UKREPI
- Spet - čimprejšnja realizacija izgradnje obvoznic, prioritetno vzhodne obvoznice;
- Preureditev najbolj kritičnih križišč:
- enopasovnega krožišča na Lendavski z Markišavsko in Noršinsko v dvopasovno, vključno z ureditvijo drugega voznega pasu proti severu od krožišča z Industrijsko (delno na račun izključno desnega pasu za Lidl in levega zavijalnega pasu za Nono);
- zgraditev krožišča za Hofer in Kik na istem odseku Lendavske ulice;
- ureditev načrtovanega krožišča Slomškove s Kocljevo, vključno s prebojem na Cankarjevo;
- preureditev križišča Slovenska – Lendavska – Grajska ulica v krožišče;
- ustrezna (pre)ureditev še drugih najbolj obremenjenih križišč v krožišča ali s semaforizacijo (Slovenska – Slomškova ulica, Slomškova - Cankarjeva itd.).
PROBLEMATIKA 6: NEUREJENOST PEŠPOTI NA OBROBJU MESTA. - CILJ
- Varovanje in nadaljnje urejanje rekreacijskih poti in peš povezav na obrobju mesta in v odprtem prostoru okrog mesta,
PROBLEMATIKA 6 - UKREPI
- Nadaljnje urejanje in vzpostavitev poti:
- ob Ledavi od Polane do Rakičana ob sočasni zasaditvi severnega zelenega pasu ob Ledavi;
- ob in preko Fazanerije in parka,
- Na ali ob nasipu razbremenilnega kanala, ob sočasni zasaditvi zahodnega zelenega pasu ob njem;
- obstoječih poti preko kmetijskih površin (dvonamenska raba) južno in vzhodno od mesta z navezavami na ureditve ob soboškem jezeru, letališče in grad Rakičan, vključno z ustreznimi zasaditvami južnega zelenega pasu na možnih odsekih in v pasu ob južni obvoznici itd.
PROBLEMATIKA 7: POMANJKLJIVOSTI V PONUDBI JAVNEGA PREVOZA. - CILJ
- Ustvarjanje pogojev za privlačnejšo uporabo javnega prevoza.
PROBLEMATIKA 7 - UKREPI
- Vzpostavljanje hitrejših daljinskih linij železniškega in avtobusnega prometa, vključno z bolj prilagojenim in usklajenim voznim redom;
- krepitev fleksibilnejšega mestnega javnega prometa z uvajanjem manjših in ekološko naravnanih vozil, v nasprotju s sedanjimi velikimi (zasedenost je minimalna), v stanovanjskih soseskah okoljsko problematičnimi (hrup, tresljaji, emisije izpušnih plinov), na dodatnih linijah in z večjo frekvenco;
- prostorsko in funkcionalno povezovanje železniške in avtobusne postaje v funkcijo intermodalne prometne glave – terminala; v času, ko deluje avtobusna postaja na obstoječi lokaciji, je nujna stalna povezava mestnega avtobusa med »hubom« mestnih in medkrajevnih linij na avtobusni postaji in železniško postajo ob vsakem prihodu oz. odhodu vlaka;
- istočasno pa je, glede na novo stanovanjsko pozidavo v samem središču – ob sedanji AP, nujno načrtovati novo avtobusno postajo čim bližje železniški postaji – to je ali neposredno pri ŽP ali pa na še edinem razpoložljivem prostoru v središču mesta, ki je tudi v bližini ŽP – na območju »Potrošnik«, ki je trenutno v lasti Mercatorja, kjer bi bilo umestno postaviti tudi že omenjeno več etažno parkirno hišo za središče in v funkciji P+R, vse z dovozom iz Gregorčičeve ulice.
PROBLEMATIKA 8: POTEK MEDNARODNE GLAVNE ŽELEZNIŠKE PROGE SKOZI MESTO. - CILJI
- Nadaljnje zmanjševanje negativnih vplivov (predvsem hrupa in emisij plinov) poteka glavne mednarodne železniške proge skozi mesto, potem, ko so urejena izvennivojska križanja na glavnih cestnih prometnicah in ostala varna prečkanja ter na progi zgrajena infrastruktura za zagotavljanje izključno le elektro – vleke vlakovnih kompozicij.
PROBLEMATIKA 8 - UKREPI
- Po zagotovitvi vseh tehničnih pogojev (dokončanje 110 kV daljnovoda do Mačkovec), morajo biti vse vlakovne kompozicije vlečene izključno z električnimi lokomotivami z manj hrupa in brez emisij škodljivih plinov; nujna je dogradnja še potrebnih protihrupnih barier;
- nujna je ohranitev prostorskega rezervata za izbrano in urbanistično usklajeno traso obvozne proge za večino tovornega prometa na odseku od postaje Lipovci do Markišavec okoli Rakičana in preko nove SOIC – za obdobje, ko bo, zaradi povečanega prometa, potrebna izgradnja drugega tira mednarodne železniške povezave;
- potem, ko je zgrajena nova potniška postaja s peroni in podhodi, je potrebno poskrbeti za njeno boljšo izkoriščenost za javni promet s prilagoditvami voznih redov in podporo intermodalnemu pristopu kombiniranja z avtobusi.
PROBLEMATIKA 9: KORIŠČENJE (ŠPORTNEGA) LETALIŠČA MURSKA SOBOTA. - CILJ
- Usposobitev letališča Murska Sobota za pristajanje nekoliko večjih letal za turistične in poslovne (tudi) mednarodne polete.
PROBLEMATIKA 9 - UKREP
- Podaljšanje in utrditev (asfaltiranje) pristajalne steze V - Z, ureditev ustrezne opreme in potrebnih (občasnih) služb.
PROBLEMATIKA 10: SLABO VZDRŽEVANE MESTNE ULICE. – CILJ
- Kontinuirano (potem, ko sta urejeni Tomšičeva in Kroška ulica) celovito obnavljanje in urejanje mestnih ulic zaradi varnosti udeležencev v prometu (predvsem pešcev in kolesarjev), ureditve odvodnje meteornih voda in hortikulturne ureditve.
PROBLEMATIKA 10 – UKREPI
- S hitrejšo dinamiko kot do sedaj, je potrebno zagotavljati potrebne obnove mestnih ulic po natančnem planu prioritet, glede na pomembnost (vloga ulice v mestni mreži, prometno obremenitev, struktura prometa), dotrajanost ipd.
PROBLEMATIKA 11: NEUSTREZNI PROMETNI REŽIMI, KI MOTIJO PRIZADETE UPORABNIKE.
Naše Društvo prijateljev Sobote je s strani stanovalcev »Tomšičevega naselja«, ki gravitirajo na Tomšičevo ulico, dobilo dopis s priloženimi preko 70 podpisi in prošnjo, da tudi mi v njihovem imenu (številni so člani našega društva), podamo pripombe ob obravnavi CPS MOMS. Prebivalci naselja se pritožujejo nad predpisano omejitvijo hitrosti na 30 km/h na Tomšičevi ulici, za katero menijo, da je pretirana in zahtevajo, da je predpisana omejitev 50 km/h, kot je to nasploh normalno v naseljih, če ni res posebnih opravičenih razlogov, da se to še dodatno zniža. Na ulici, ki sicer poteka od obvoznice proti mestu in je promet na njej prepovedan za tovornjake, je že sedaj na začetku naselja zgrajena ovira – prometna grbina in tabla za omejitev hitrosti ( po predlogu bi naj bila 50 km/h), ki so zadostno opozorilo, da se hitrost zmanjša kot je za naselje normalno. Stanovalci pa imajo sedaj zelo slabe izkušnje, da jih policija sedaj zelo pogosto počaka na njihovi glavni ulici in kaznuje vsako preseganje hitrosti preko 30 km/h kar pa se jim zdi pretirano, nesorazmerno in morda tudi diskriminatorno, glede na podobne prometne razmere in lokacije na cestah v mestu (tudi vpadnicah brez siceršnjih omejitev prometa). Ob tem, pred vključitvijo na Tomšičevo iz njihovih dovoznih ulic v naselju, tudi ni potrebnih znakov za takšno omejitev.
Istočasno stanovalci opozarjajo, da sedaj na preglednost in varno vključevanje iz stranskih ulic na Tomšičevo in na križiščih nasploh, slabo vplivajo visoke ograje – žive meje, ki so locirane na sam rob (robnik) vozišč.
PROBLEMATIKA 11 - CILJI
- Predpisani prometni režimi in signalizacija naj bi bili odmerjeni sorazmerno glede na resnično potrebo in še dovolj prijazni za (lokalne) udeležence v prometu.
- V stanovanjskih naseljih je potrebno zagotoviti dovoljšno preglednost v križiščih ulic.
PROBLEMATIKA 11 – UKREPI
- Na Tomšičevi ulici naj se spremeni prometni režim in posledično signalizacija tako, da se dovoli hitrost do 50 km/h kot to velja za naselja nasploh, ob tem pa naj hitrostna ovira – cestna grbina na začetku naselja (s smeri obvoznice) ostane.
- Na območju mesta naj se dosledno uvedejo (v kolikor to že ni dovolj regulirano v prostorskih aktih), upoštevajo in inšpekcijsko nadzirajo predpisi o višini in liniji ograj ob ulicah in posebej ob križiščih, tako, da se zagotovi potrebna preglednost in s tem varnost prometa.
Poleg navedenih predlogov, vas želimo spomniti, da ob veljavnih prostorskih aktih in novejših dokumentih, ustrezno upoštevate tudi že pred leti narejene predhodne študije in analize, ki so obravnavale predviden in sedaj delno že zgrajen (južna obvoznica s krožiščem na Tišinski cesti) sistem obvoznic, vključno z upoštevanjem avtoceste, predvsem z vidika izbora variant umeščanja v prostor ter njegovega vpliva na urbani in regionalni razvoj, vplivov na okolje, prometne učinkovitosti in obremenitev, ekonomike in družbene sprejemljivosti ter seveda razbremenjevanja ostale mestne mreže cest za prognozirana prihodnja obdobja:
- Sistem cestnih obvoznic mesta M. Sobota – Preliminarna primerjalna študija variant (ZEU – DNI d.o.o. M. Sobota v sodelovanju z Linealom d.o.o. Maribor in RC Cestno prometnim inštitutom Maribor, januar 1998);
- Analiza stanja prostora in priprava koncepta (scenarija) razvoja regijskega središča – MO Murska Sobota zaradi spremembe vplivnih območij državne infrastrukture (ZEU – DNI d.o.o. M.Sobota);
- Prometna študija sistema obvoznic mesta Murska Sobota (Lineal d.o.o. Maribor), več dopolnitev);
- Študija izvedljivosti razvoja železniške proge Ormož – Puconci, Preliminarno poročilo o vplivih na okolje in prostor, z variantami obvozne proge Murske Sobote) (ZEU – DNI d.o.o. M. Sobota s sodelovanjem EPI – Spectrum Maribor, Prirodoslovni muzej Slovenije Ljubljana, junij 1999);
- Razne študije hrupa in obremenitev s škodljivimi emisijami za mesto in posebej za obvoznice ob pripravi LN in OPPN za njih, vključno z železnico, študije vplivov na okolje, vodnogospodarske študije, itd.
V upanju, da smo kot del civilne družbe lahko z navedenimi predlogi koristno doprinesli k kvalitetni pripravi naše CPS v tej fazi, smo zainteresirani za sodelovanje tudi v nadaljevanju njene priprave.
Lep pozdrav ! Predsednik DPS
Janez Őri u.d.i.a.